Od obzorja do obzorja

Z izmenjavo Erasmus sem tokrat prvič na Danskem. Presenečen sem nad ravnino, ki me obdaja in kako so večinoma vse hiše nizke, enonadstropne.

Ko se sprehajaš na prostem, vedno čutiš, da piha veter. Veter ni vedno močan, je pa prisoten pogosto, kar se mi zdi  logično glede na površino (sama ravnina) Danske. Ko pogledaš okoli sebe, se zdi, da lahko vidiš obzorje v vseh smereh. Ob taki geografski značilnosti ni nič nenavadnega, da veter piha skoraj neprestano, saj ni skoraj nobenih gora, ki bi ga ustavile. Poleg tega pa ti naravna pokrajina ponuja neprekinjen pogled na obzorje, kjer se zdi, da bi lahko videl vse do najdaljše točke, ki jo oko zazna.

Najvišja točka v državi meri le 170 metrov nad morjem, kar ni veliko, če pomislimo na druge države z višjimi vrhovi. To omogoča, da je vreme na Danskem precej stabilno, saj ni velikih višin, ki bi povzročale pomembne vremenske spremembe, kot se to dogaja v gorskih predelih.

Zaradi te ravninske pokrajine in precej prostora je Danska odlično mesto za gradnjo nizkih in razpotegnjenih hiš. Zdi se, kot da hiše niso zgrajene v višino, ampak v širino, saj so prilagojene tako, da se lahko enostavno vključijo v pokrajino, kjer ni omejitev zaradi strmih pobočij ali gora.