10 ur potovanja pa nekaj čakanja, seveda smo imeli nekaj za pod zob!
Na letališču Jožeta Pučnika, sem si navsezgodaj kupila vodo, ki se mi je zdela manjša kot ponavadi, saj je imela le 3. 75 dl vode, a je bila dražja!
Letališče Zürich je imelo veliko trgovin in restavracij, barov in kavarn.Vzela sem si sendvič (ki je bil 10 evrov!?) in samo to, ker mi je bil sam sendvič že predrag. A nič za to, profesorica Terezija na pomoč, saj nam je razdelila okusne frutabele. Po hrani sem si zaželela kavo, a da ne bi preveč plačala, sem šla do avtomata za pijače. Gledala sem in poskušala najti cene pijač, še posebej ceno kave z vanilijo, ampak jih nisem našla. Čeprav se mi je zdelo, da ena kava ne more biti tako draga, je nisem vzela, ker se mi ni dalo skenirati kode za navodila uporabe avtomata. Hrano na letu od Züricha do Tenerifov smo dobivali vsako uro, torej štiri krat za celoten let. Prvo so nam prinesli čokoladico iz Švice, nato celoten obrok ki je zajemal makarone v pesto omaki, kruh in maslo in jabolčno pecivo. Po kosilu so nam dali veliko izbiro pijač, večinoma zastonj (Karoli z alkoholom si moral plačati), kjer sem vzela kozarec coca-cole, nato pa sem zamudila naslednjo pijačo saj sem spala. Zadnja dobrota je bil medenjak v obliki rožice.
Končno smo prispeli na Tenerife, kjer nam je profesorica Terezija ponudila še eno frutabelo, ki sem jo vzela. Po celem dnevu raziskovanja je bil čas za večerjo. Odšli smo v trgovino, nakupili zalogo za en teden in se zmenili, da bom jaz naredila palačinke. Čeprav nimamo sklede za mešati, sem začela z kuhanjem, sestavine sem pa kar mešala v loncu za juhe.
Prvič sem uporabljala električni štedilnik, zato sem skoraj eno palačinko žagala, na srečo je nisem, ker sem zmanjšala stopinjo delovanja in jo obrnila. Spekla sem veliko palačink, ki smo jih namazali z nutelo in vse pojedli ob sokovih in dobri družbi.
