Ko govorimo o prostem času, bi človek pomislil na počitek po šoli. A takrat se pojavijo druge obveznosti kot so kuhanje, pomivanje posode ter pospravljanje. To je čas, ko najbolj sodelujemo in spoznavamo drug drugega. Pri hišnih opravilih se je v zadnjem času vsak pogovor končal z zelo nenavadno besedo in sicer “potrpki”.

Pri nas sta za kuhanje zadolženi dve osebi. Ko kuhata, se vedno najde nekdo, ki neučakano sprašuje, kdaj bo kosilo skuhano. Takrat osebi, ki kuhata odgovorita z našim slavnim stavkom: ”Če bos sitna, boš jedla potrpke za kosilo.”.

Razlaga “potrpkov” je enostavna.“Potrpki” so smešen oziroma prijazen odgovor nekomu, ki je neučakan in ves čas preganja drugega. Namesto da bi se razjezil, preprosto odgovoriš, da bo dobil “potrpke”. Meni se zdi ta beseda precej zabavna, ker spremeni napeto situacijo v zabavno.

Najbolj smešen trenutek pa je bil takrat, ko smo besedo slišali prvič. Maja in Živa sta v kuhinji pekli palačinke, iz kjer pa se je slišal neskončen smeh. Midva z Nikom nisva imela pojma, kaj se dogaja. Ko smo končno sedli za mizo, je Živa vprašala: “A vidva vesta kaj so potrpki?”. Midva sva jo samo začudeno gledala in odkimavala. Živa je potem razložila, da to besedo uporabljajo pri Maji doma. Takrat smo se začeli posmehovati Maji in jo zbadati, kakšno nenavadno besedo so si izmislili. Maja je bila čisto presenečena, na to kako ne poznamo te besede, zato nam jo je tudi razložila. To pa sploh ni bilo lahko, saj smo se ves čas posmehovali in izgovarjali besedo narobe: poprtki, pokrtkii, portpk… in še kakšna čudna različica bi se našla. Bolj ko smo besedo narobe izgovarjali, bolj smo se smejali.

Ko smo končno razumeli pomen, smo besedo začeli uporabljati skoraj ves čas, celo ko je Maja govorila po telefonu s svojo mamo, ji je Živa v šali rekla: “A ti bo mama skuhala potrpke?”. Takrat smo se vsi začeli tako smejati, da je Maja komaj nadaljevala pogovor. Meni se je zdelo, da smo se smejali vsaj pet minut brez prestanka.

Mislim, da svoj prosti čas preživljamo na zelo lep ter zabaven način. Ker nismo vsi iz istega razreda, se skozi druženje vedno bolj spoznavamo.

Najbolj smešno pri tem pa je, da sem med pisanjem tega besedila poklicala Majo, ker nisem bila prepričana ali sploh pravilno uporabljam besedo “potrpki”. Zdi se mi, da ima zdaj ta beseda za vsakega od nas že malo drugačen pomen. Vsak si jo razlaga po svoje, zato je še bolj zabavna.