Začetek zgodbe je bil čisto preprost. Nekega dne smo se dogovorili, da bi kupili nekaj družabnih iger, da bi lahko več večerov preživeli skupaj. V trgovini smo izbrali nekaj klasičnih iger, remi in UNO karte. Že to bi bilo dovolj za zabavne večere, potem pa smo na polici zagledali še nekaj precej nenavadnega, plastičnega krokodila z odprtimi usti.
Igra je zelo preprosta. Krokodil ima odprta usta, v njih pa veliko zob. Vsak igralec mora na vrsti pritisniti en zob navzdol. Večina zob se samo premakne … ampak eden izmed njih sproži past. Če pritisneš napačnega, krokodil nenadoma zapre usta in te “ugrizne”! Nikoli ne veš, kateri zob bo pravi ali bolje rečeno, napačen.
Ko smo igro prinesli domov, smo dobili idejo, ki je igro spremenila v nekaj še bolj zabavnega. Tako je nastal “Krokodil Usode”.
Pravila so zelo preprosta, pred igro določimo neko hišno dolžnost. To je lahko kuhanje kosila, pranje perila, pospravljanje ali kakšno drugo opravilo. Potem vsak po vrsti pritisne en krokodilji zob. In tisti, ki ga krokodil ugrizne… dobi nalogo.
Tako se izognemo klasičnemu vprašanju: “Kdo bo danes to naredil?” ali pa “Zakaj moram vedno jaz?”. Namesto prepiranja o tem, kdo mora kaj narediti, preprosto prepustimo odločitev krokodilu.
Poskušamo igrati skoraj vsak dan. Tako se naloge menjajo in nihče nima vedno istega opravila. Poleg tega nikomur ni dolgčas, ker je vsak dan malo drugačen.
Ko igramo, pa je vedno prisotno tudi malo napetosti. Jaz in Doroteja se skoraj vedno malo bojiva, da bova dobila kuhanje kosila. Iskreno povedano, midva res nisva največja kuharska mojstra. Če bi midva kuhala, bi bil za kosilo verjetno jajca ali pa kosmiči. Ne ravno restavracija s petimi zvezdicami!
Najboljši del vsega pa ni sama igra. Najlepše je to, da sedimo skupaj za mizo. Med igro se veliko smejimo, pogovarjamo in včasih tudi malo dramatiziramo, ko kdo počasi pritiska zob in čaka, ali ga bo krokodil ugriznil.
Na koncu ni pomembno, kdo izgubi ali kdo dobi nalogo. Pomembno je, da skupaj preživimo čas, imamo dobro energijo, se pogovarjamo in se ne kregamo.
“Krokodil Usode” je postal naš majhen ritual, zabaven način, kako rešiti hišna opravila in hkrati ostati povezani, tudi takrat, ko nikamor ne gremo.
