Po prvem tednu v Mikkeliju sem začel opažati, da sta se sneg in led začela oddtajati. To me je kar presenetilo, glede na to, da so napovedi 2 tedna pred izmenjavo kazale tudi do -20 stopinj celzija. Še prve dva dni tu, je bila še dokaj debela plaste snega dokler ni sonce začelo že globoko vsiljevati in rezati skozi sneg, ki je odkril plast ledu, nakar je sledilo kar precej dni drsanja do centra, trgovine, delovnega mesta,…

Po kar precej opotekanj in padcev se je pa tudi ta led stopil in razkazala se je kar tudi do 10cm debela plast črnih kamenčkov za posipanje in si imel tudi sredi največjega trga v centru v Mikkeliju občutek, kot da hodiš po stranskem kolovozu na vasi.

Ko sem pogledal smo bili tudi za razglede severnega sija prepozni saj se sramežljivci prikažejo le od novembra do marca. Vreme je vse bolj toplejše, ostrega mraza več ni, dnevi so daljši, živali se prebujajo, mi smo pa na polovici naše prehodne izmenjave.