Odkar smo na Danskem, nas je spremljalo slabo vreme. Tudi ko smo se pogovarjali z domačini so govorili, da smo prišli vremensko gledano v najslabšem delu leta. Praksa je pokazala svoje. Prvi teden smo imeli sneg. Drugi teden oblačno in deževno. Tretji teden je bilo za spremembo sončno. Zadnji teden, pa je oblačno in napoved ni ravno dobra za naslednja dva dni, ki jih bomo preživeli na Danskem.

Kljub vremenu pa smo ves čas srečevali kolesarje, na takšnih in drugačnih kolesih. Navadnih z dvema kolesoma, tistimi s tremi kolesi in košaro spredaj za razno razne stvari (včasih tudi za ljudi), tu pa tam je šel tudi kakšen kolesar z štirimi kolesi. Ker sem tudi doma sam hobi kolesar in si tudi sam servisiram kolo sem tu pa tam gledal v njihova kolesa in opazil, da jih ne vzdržujejo najbolje. Zarjavele verige in napol prazne gume, si slišal že na daleč, ko se je približeval kolesar.

Kar sem se sprehajal po Danskem sem opazil, da imajo izjemno infrastrukturo narejeno za kolesarje saj je narejenih več kolesarskih asfaltiranih cest kot pločnikov. Takoj za kolesarji je avtomobilska industrija. Pri kateri je zanimivo, ko smo se peljali v Middelfart na sejem, zjutraj ob uri kadar so v Sloveniji največji zastoji se je tu na Danskem le za trenutek promet upočasnil vendar nič dramatičnega. Za avtomobilsko industrijo, so pa navadni pešci. Pešci imajo navadno manj pločnika kot kolesarji (če sploh je del za pešce). To se je poznalo v Københavnu kjer smo na bolj obljudenih ulicah hodili v četici drug za drugim, da se nisi cel čas umikal kolesarjem in pešcem iz druge strani.