Bliža se velikonočni čas, zato so na glavnem trgu v Lahtiju priredili nekakšno vrsto predstave, ki se bo odvijala čez celoten teden, katero so vadili v torek. Ker sem se malce dolgočasila sem se pridružila dvema človekoma, ki sta jo opazovala. Skupaj smo gledali predstavo, za katero na začetku sploh nismo vedeli, da je predstava. Izgledalo je kot nekakšen kult. Pogovori so potem hitro stekli na problematike, ki jih ima to mesto. Veliko je zlorabljanja drog ter zločinov, za Finske standarde. Kjub vsemu se nisem enkrat počutila ogroženo tukaj. Finski standardi so res zelo visoki, kar seveda ni slaba stvar.
Oba obiskujeta isto šolo, kot sem jaz med gostovanjem tukaj, Salpaus. Povedala sta mi malce kako pouk poteka za njih, saj obiskujeta druge programe – kuharski ter medicina.
Eden od njiju sicer ni originalno iz Lahtija vednar prihaja iz Estonije. Anje pa živijo v Lahtiju že celo življenje.
Pogovor je nato hitro stekel naprej o razlikah med kulturami v Sloveniji, na Finksem ter v Estoniji. Prišli smo do sklepa, da je Estonija malce bolj podobna Sloveniji kakor Finska. Veliko smo se pogovarjali tudi o Finskih ljudeh ter o njihovi zadržanosti. Čeprav so zelo zadržani na začetku, lahko zelo hitro ugotoviš, da so zelo prijazni in gostoljubni. Tudi ona dva sta bila in sem zelo vesela, da sem ju spoznala.
