Zelo presenetljiva stvar, ki sem jih opazila na Finskem so definitivno manjši zastoji oziroma skoraj nič zastojev. Še ob urah, ko bi pričakoval zelo veliko le teh, jih večinoma sploh ni. V Ljubljani so zastoji prisotni skoraj čez cel dan, ob največji cestni konici pa se ti potovalni čas izrazito poveča. Veliko manj ljudi se nasplošno odloča za vožnjo z avtomobilom, kar je zelo pozitivna stvar.

Njihovi avtobusni prevozi so tudi veliko bolj urejeni. Ti po večini nimajo nekih hudih zamud, vendar se tudi ne ustavljajo na vsaki postaji, ampak moraš sam nakazati, da se želiš vkrcati.

Vlaki pa so mi bili največji čudež. Vlak je iz prve postaje vedno odšel ob točno določeni uri, kar je zelo dobro, vendar sem tako zelo navajena na konstantno zamujanje slovenskih vlakov, da sem ga nekajkrat skoraj zamudila. Na končno postajo seveda še zmeraj pride z malo zamude, ampak niti približno tako velike kakor v Sloveniji.

Všeč so mi tudi njihovi prehodi za pešce saj se luči na njih zelo hitro preklopijo. Zanimivi so tudi pločniki, ki so pozimi zasneženi, zaradi česar imajo nekakšno vrsto malih projektorjev na palici, ki projicira potek pločnika – kje je kolesarska steza, ter kje predel za pešce.

Nasplošno se mi zdi njihov promet veliko bolj urejen, čeprav naš slovenski sploh ni tako slab v primerjavi še s katerimi drugimi državami.