Moj delovni dan se začne tako, da me Maja navsezgodaj zjutraj zaslepi s prižigom luči. Najprej se oblečem in uredim, nato pa si privoščim okusen zajtrk.

Po dvajsetminutni vožnji z avtobusom nam ostane le še nekaj korakov do šole. Med hojo vedno občudujem razgled na morje, na katerega bi se zlahka navadila.

V šoli s poukom začnemo ob 8.00. Začeli smo s poskusno izdelavo hlač po naših merah. Kroj smo že narisali, treba ga je bilo le še prerisati na blago in dodati dodatke za šive. Ob 10.45 je bil glavni odmor za malico. Iz menze sem si vzela čokoladni žepek in ga pojedla zunaj na sončku.

Po odmoru smo nadaljevali z izdelavo hlač. Ob 12.10 smo imeli še uro digitalizacije. Profesor nam je naročil, da sliko obleke, ki jo je projeciral na tablo, poskusimo poustvariti z umetno inteligenco. Mislila sem, da sem obleko dobro opisala, vendar očitno ne. Umetna inteligenca me nikakor ni poslušala in ni popravila stvari, ki sem jih zahtevala. Bila sem kar razočarana. Rešil me je šele zvonec.

Naslednji predmet na urniku je bila angleščina. Tam smo z ostalimi dijaki vadili za njihov test in igrali družabne igre. Ta ura me je spravila v boljšo voljo. Šolo smo zapustili ob 14.00, utrujeni, ampak  dobre volje.