Na en prekrasen siv, lenoben dan se mi res ni ljubilo kuhati kosila, zato sem predlagala Maji, da greva na kosilo v mesto. Hodili sva malo naokoli in gledali, kaj bi jedli. Pred restavracijo El Lateral 27 naju je pozdravila natakarica in nama svetovala lokalne specialitete.

Naročili sva pečeno orado, lignje ter pijačo po njenem priporočilu. Najprej so nama na mizo prinesli maslo in kruh, ki ga nisva vzeli, saj je Maja v meniju prebrala, da se to doplača.

Hrana je prišla hitro. Lignji so se mi zdeli zelo veliki v primerjavi s takšnimi, kot smo jih vajeni. Natakarica je razložila, da so iz globljega dela morja. Povedala je tudi, da so tako ribe kot lignji lokalni.

Porcije so bile konkretne. Lignji so bili dobro očiščeni. Dobili sva jih v kombinaciji s svežo zelenjavo in kuhanim krompirjem, politim z njihovo posebno omako v stilu jedi Patatas Bravas, ki je tipična španska jed. Ta omaka se mi je zdela zelo okusna in krompir sem pojedla, čeprav ga ponavadi ne.

Riba je prišla že očiščena in pripravljena na zelo preprost način – pečena na olju. Čutila sem, da je bilo uporabljeno kakovostno olivno olje, ki je lepo poudarilo okus ribe. Priloga je bila kuhana zelenjava in enak krompir kot pri lignjih.

Hrano sva pojedli z velikim užitkom in si, kot se spodobi po kosilu, naročili še sladico – limonino tortico. Tudi pri sladicah se niso zadrževali in nama postregli kar velik kos. Tako kot ostala hrana je bila tudi ta vrhunska.

Zaračunali so nama 67 €, kar se mi zdi razumna cena glede na to, da so bile porcije velike in zelo dobre. Dobro okrepčani in dobre volje sva se z Majo odpravili naprej novim dogodivščinam naproti.