Keste, keste

Čas tukaj gre tako hitro, da me kar stisne ko pomislim, da samo še enkrat toliko pa se vrnemo nazaj.

V teh dveh tednih smo se že kar udomomačile, tudi orientacijo po mestu imamo že kar v rokavu, no skoraj haha. Kar se tiče prevozov tukaj v Santi Cruz se največ uporablja tramvaj (tramvia), avtobusi ter avti in razni skuterji. Koles niti ni toliko dosti, saj je samo predel v čistem centru raven, večinoma se vse vzpenja v klanec.

Ampak ja, še zmeraj se na trenutke lovimo kako in kaj. Domačini tukaj uporabljajo isto kartico za tramvaj in avtobus, tudi me smo si jo naredile in si jo polnimo, ko je to potrebno. Vožnje s tramvajem so mi zelo zabavne, tudi zdi se mi okolju prijazno, časovno zelo uporabno in hitro.

Opažam pa, da ljudje v prometu znajo biti precej nestrpni, drugače so zelo prijazni in dobrosrčni, mogoče zaradi ozkih enosmernih ulic, kjer se moraš kar spoznati na okolico. Pozoren moraš biti tudi na to, da imaš s seboj vedno masko, meni se je že zgodilo haha, da je nisem imela in vstop na tramvaj ni mogoč brez maske, potem smo že rešili in je bilo vse ok. 🙂