V ponedeljek smo malo po opoldnevu prispeli v naš apartma. Nahaja se v centru mesta, v drugem nadstropju, in je ogromen. Ima tri spalnice, kuhinjo, kopalnico, dolg hodnik in veliko dnevno sobo za druženje. Uspelo mi je izboriti svojo sobo. Ko smo se malo sprostili, smo šli jest v McDonald’s in se malo razgledali po mestu.
Zaragoza je malo večje mesto kot Ljubljana, vendar ima mnogo več prebivalcev. Prva stvar, ki sem jo opazil, je bila, koliko mestnih avtobusov vozi po mestu. Ogromno jih je in vozijo na vsakih 5 do 10 minut, kar je veliko več kot pri nas v Ljubljani. Presenetil me je tudi tramvaj, ki vozi od juga mesta proti severu in nazaj. Pelje na vsakih 5 minut, zato prevoz po Zaragozi za nas ne bo problem.
Do šole smo šli skupaj s profesorjema. Hodili smo dobrih 40 minut. Tam smo spoznali našega mentorja Alexa. Predstavil nam je šolo in celoten program, ki ga bomo izvajali v Zaragozi. Povedal je tudi, da nam bo pomagal nabaviti karte za mestni prevoz.
Nato smo šli na pouk elektrike, kjer smo spoznali naše sošolce. V nekoliko polomljeni angleščini so nam razložili, kaj ustvarjajo. Imeli so električno omarico, ki so jo morali pravilno povezati, da se luč prižge ob pravem pritisku na gumb.
Po tem je sledil pouk računalništva. Polovica dijakov je šla v laboratorij in mi smo šli z njimi. Tam smo izvajali teste odpornosti materialov s Charpyjevim udarnim nihalom. To je bila zelo zanimiva naloga, saj česa takega na naši šoli nimamo.
Potem smo ostali še eno uro, med katero sem se pogovarjal s sošolcem Miguelom. Povedal mi je, iz katerega dela mesta prihaja, in da večina njihovih sošolcev sploh ni iz Zaragoze. Veliko jih se v mesto vozi ali pa tukaj ostanejo čez teden in gredo za vikend domov. Pokazal mi je tudi nekaj znamenitih točk v Zaragozi ter trgovine, ki jih moramo obiskati.
Spoznal sem tudi nekaj španskih kletvic, on pa nekaj slovenskih oziroma balkanskih. Sošolec Daniel nas je povabil, da gremo v četrtek zvečer ven, saj bo praznoval svoj 19. rojstni dan.
Ura je hitro minila in prvi dan šole se je končal. Peš smo se odpravili nazaj do apartmaja. Mesto je zaživelo v svojih lučeh. Prav lepo je bilo. Ustavili smo se še v trgovini, da smo si kupili nekaj hrane in pijače, da ne bomo lačni in žejni.
Jutri je nov dan.
