Zvečer, ko smo se vračali domov iz bazena, smo se odločili, da se še na hitro ustavimo v trgovini. Kupili smo nekaj prigrizkov in pijače za večer. Vreme je bilo prijetno, zato smo se po nakupu še malo sprehodili po okolici.

Ko smo zapuščali trgovino, smo ob poti zagledali nekaj majhnih lesenih hišk. Radovednost nas je hitro pripeljala bližje, da bi si jih ogledali. Na tablici ob hiškah je pisalo, da gre za zavetišče za brezdomne mačke.

Hiške so bile lepo narejene, nekatere z izolacijo in celo s streho. Notri so bile odeje in posodice za hrano. Bilo je očitno, da nekdo res lepo skrbi za te živali.

V eni od hišic smo celo opazili mačko, ki je mirno počivala. Bila je videti zadovoljna in navajena ljudi. To nas je prijetno presenetilo in ganilo.

Zelo lepo se mi je zdelo, da se tukaj tako trudijo za brezdomne živali. Pokazali so, da jim ni vseeno in da imajo radi naravo in bitja okoli sebe. Takšna skrb bi morala biti povsod nekaj običajnega.

Pogovor med nami je hitro stekel o tem, kako bi lahko tudi mi kaj podobnega naredili doma. Ta majhna gesta nam je polepšala večer in dala nekaj za razmislek.