Helsinki je živahno morsko pristanišče in prestolnica Finske ter največje mesto države. So tudi razstavišče dobre sodobne arhitekture. V »Belem mestu Severa«, kot mu pravijo, so na ogled stvaritve uglednih finskih arhitektov. Takšna sta Aivar Aaito in Eiiel Saarinen; njune arhitekturne dosežke občudujemo v številnih slovitih svetovnih mestih. Precej časa se je zdelo, da Helsinkom, ki so se dolgo imenovali Helsingfors, ni usojeno, da bi se kdaj razvili v pomembno prestolnico. Ustanovili so jih leta 1550 kot morsko pristanišče, odtlej pa so morali pretrpeti vrsto požarov, kug in lakot.
Zeleni parki in plovne poti Helsinki slovijo po arhitekturnem bogastvu, vrh tega pa tudi po lepih parkih in vrtovih. Med njimi so zemljišča z večinoma neokrnjeno naravno podobo, takšen je Sibeliusov park, posvečen velikemu finskemu skladatelju jeanu Sibeliusu (1865-1957) in umetelno urejeni nasadi, kakršen je botanični vrt (Kaisaniemi). Značilnosti Helsinkov, ki ponosno nosijo ime Hči Baltika, oblikuje seveda predvsem morje. Helsinki so največje finsko pristanišče, še vedno poglavitno morsko pristanišče in hkrati najpomembnejše ladjedelniško središče v državi. Morje jih obdaja na treh straneh, vendar sega mesto še daleč v morje, saj je v mestno območje vključenih še nekaj otokov v Finskem zalivu. Helsinki so matično pristanišče številnih ribiških ladij, ki vsako jutro prodajajo ob nabrežjih v južnem pristanišču pravkar ulovljene baltske slede (silakka), Poleg različnih sladkovodnih rib iz številnih finskih jezer in rek so te majhne srebrne ribe poglavitna sestavina finskega jedilnika.
Zato si je po mojem mnenju vredno ogledati to prečudovito mesto.
