Ko smo prišli v Mikkeli z vlakom, smo morali počakati našega “vodiča” ,da nas odpelje v hotel, ter razkaže šolo. Med samo namestitvijo ugotovimo, da imamo za kuhanje le mikrovalovno pečico, ter vrelec vode (bilo je rečeno da dobimo kuhinjo…)
Prvi občutki so bili :”kako bomo jedli!” Morali smo se znajti! Vprašali smo vodiča kako so prejšnji dijaki to počeli. Povedal nam je,da ima nekje shranjeno opremo, katero so kupili prejšnji dijaki na izmenjavi pred nami. Takoj nas je oblilo veliko olajšanje, ampak še vedno nismo vedeli kaj bomo dobili!
Po sami namestitvi so nas odpeljali na ogled šole in (delavnico v kateri delajo), bil sem presenečen nad površino delavnice. Imajo tako veliko opreme, ter pribilžno toliko dijakov kot mi. Potem nas je vodič odpeljal v podjetje,kjer bomo opravili praktično usposabljanje….
Na koncu smo dobili od prejšnjih dijakov veliko stvari (indukcijsko ploščo, nože, jedilni pribor, itd) in vso opremo, ki smo jo potrebovali za kuhanje. Vprašanje je pa bilo, kako si bomo oprali oblačila. Tega odgovora še danes ne vemo. Piše se prvi teden od kar smo prišli!
