Z Janom sva bila v mestu. Ker nama je bilo dolgčas sem predlagal eno igro. Oba sva dala telefone v žep in sva poizkusila priti nazaj v dom. Podala sva se na pot. Pariz je velik in je zelo težko priti kamor želiš. Hotela sva priti na metro vendar nisva našla nobenega. Hodila sva več kot eno uro. Videla sva veliko zanimivih stvari. Po dolgi hoji sva končno prišla do metroja. Ker sva metro že obvladala sva vedela, da morava nekako priti na metro M1 ter na končno od tega metroja. Od končne sva šla na tramvaj in že sva bila na poti do doma. Ugotovila sva, da v Parizu ne bova mogla preživeti brez telefona, tako da ga ne smeva izgubiti. Končno sva prišla domov, se preoblekla ter se odpravila v menzo, kjer sva pojedla zasluženo večerjo. Po večerji sva si rekla, da morava napisati blog. In tako je nastal ta blog.
Objavljeno
- 21. 11. 2019
- , SI🇸🇮
Avtor
Projekt in mesto
Šolsko leto
Aktivnost
Zdravo. Sem Matic in obiskujem program avtoservisni tehnik. Sem na mobilnosti v Parizu v Franciji.
Brez navigacije
Oglejte si tudi
ZBOGOM, CELA OMARA!
Priprava na Tenerife zveni kot sanje, dokler ne ugotoviš, da poskušaš v en kovček stlačiti celo svojo omaro.
The Tenerife Chapter
In this blog, I’m going to “cry” about the things I will definitely miss from Tenerife. We stayed
A broken tool is just a learning leasson for next time
In Denmark, we were introduced to their school system, which really surprised me. Children start with a 0th
Don’t cry because it’s over, smile because it happened
Don’t cry because it’s over, smile because it happened is the quote I’ve been telling myself for the




