Tereos je ogromno podjetje, ki se ukvarja s predelavo koruze v različne produkte, ki jih srečujemo vsak dan. Iz koruze pridobivajo sladila (kot sta glukoza in fruktoza), proteine in škrob, ki se uporabljajo v prehrambeni industriji (sodelujejo z velikani, kot je Coca-Cola), pa tudi v farmaciji. Že prvi dan so nam podrobno razložili celoten postopek proizvodnje in poudarili, kako pomembna jim je varnost.
Varnostni protokoli so v takšnem obratu izjemno strogi. Vsi zaposleni moramo nositi čelade in celotno delovno obleko praktično povsod, razen v sobi za malico. Posebej zanimivo je, da mora imeti vsak delavec pri sebi posebno tekočino za izpiranje oči. Ta je nujna v primeru, če bi kakšna kemikalija prišla v stik z očmi, saj lahko takoj nevtralizira učinke. Seveda smo tudi mi dobili vso potrebno zaščitno opremo, preden smo stopili v obrat.
Naše delo v podjetju je obsegalo vzdrževanje strojev. To pomeni, da je bila naša naloga popraviti karkoli, kar se je pokvarilo, da proizvodnja ni zastala. Večino časa smo servisirali, popravljali ali zamenjevali različne črpalke in elektromotorje. Delo je bilo fizično, a zelo zanimivo, saj si moral dejansko razumeti, kako stroj deluje, da si ga lahko popravil.
Kljub resnemu delu je bilo vzdušje v podjetju zelo sproščeno in zabavno. Največ časa smo preživeli z Jorgejem in Juanom, ki sta nam bila v veliko pomoč. Za razliko od mnogih drugih sta oba odlično govorila angleško, kar nam je močno olajšalo delo, poleg tega pa smo se hitro ujeli in postali pravi prijatelji. Družili smo se celo izven delovnih ur, kar je celotno izkušnjo v Zaragozi naredilo še boljšo in bolj pristno. Velikokrat, ko smo pri delu naleteli na kakšno težavo ali “blokado”, smo se odpravili na kratek odmor za kavo, kjer smo v miru razpravili o naslednjih korakih in rešitvah.
Sama proizvodnja v Tereosu je ogromna in bi lagal, če bi rekel, da se v tem njihovem industrijskem labirintu ne bi sam takoj izgubil. Jorge in Juan sta nam razkazala celoten kompleks, peljala pa sta nas celo na streho, od koder je bil razgled na tovarno in okolico res neverjeten. Slikanje v objektih je sicer strogo prepovedano, vendar so za naju naredili izjemo, pod pogojem, da ne fotografiramo ničesar, kar bi lahko razkrilo poslovne skrivnosti ali škodovalo podjetju. Ob koncu prakse so naju celo vprašali, če želiva obdržati delovne čevlje. Sam se za to nisem odločil, saj so moji čevlji še v odličnem stanju, poleg tega pa v kovčku preprosto nisem imel dovolj prostora zanje.
