Že prvi dan je bilo opazno, da pešci v Španiji prometnih pravil ne spoštujejo tako strogo kot v Sloveniji. Tukaj je zelo očitno, da se ljudem povsod mudi in nimajo časa čakati, da na semaforju zasveti zelena luč. Čeprav se zdi nevarno, še nisem videl, da bi koga povozili, zato verjamem, da so kljub hitenju previdni.
Ena stvar, ki takoj pade v oči, je njihov odnos do vozil. Kamorkoli pogledaš, so avtomobili popraskani, udarjeni ali pa imajo polomljene odbijače. Ko sem sodelavca vprašal, zakaj je tako, mi ni znal dati jasnega odgovora, razen tega, da jim je za videz avta preprosto vseeno. Enkrat me je sodelavec peljal in med parkiranjem zadel drugo vozilo. Rekel je le, da ni nič hudega in da bo škodo morda pogledal šele doma. To je za nas precejšen šok, saj v Sloveniji avtomobile zelo cenimo.
Zaragoza je mesto, ki močno spodbuja rabo motornih koles, javnega prevoza in koles. Na vsakem križišču vidiš vsaj dva motorja, parkirana tik ob semaforju, po celem mestu pa je ogromno parkirišč, namenjenih izključno motoristom. Večina motorjev je 125-kubičnih, najbolj popularni pa so skuterji in “naked” motorji. Občasno vidiš tudi kakšen športni motor (600+ ccm) ali pa starejši dvotaktni motor, vendar so ti redkejši. Lokalci pravijo, da nesreč z motorji ni veliko, saj so se vozniki avtomobilov že zdavnaj navadili na njihovo stalno prisotnost.
Kolesarjenje mesto podpira in e-skiroje tako da imajo kolesarji kot nekakšne vrste svoj ločen pas na cesti, v conah z omejitvijo 30 km/h si pa ponekod cesto varno delijo z avtomobili.
Presenetil me je tudi javni prevoz. Avtobusi in tramvaji so izjemno točni, kar je v primerjavi z našimi izkušnjami doma pravo presenečenje. Poleg točnosti je pohvalna tudi čistoča notranjosti vozil ki je brez smeti, saj ljudje očitno pospravijo za sabo. To je ena izmed tistih prednosti Zaragoze, ki jih kot tujec težko spregledaš.
