Ena izmed večjih razlik je v izobraževanju, še posebej pri poklicnih smereh in jezikih. V Španiji se dijaki v specifične poklice, kot je recimo mehatronika, usmerijo precej hitreje kot pri nas. Medtem ko je v Sloveniji angleščina obvezna v osnovni in srednji šoli, na nekaterih šolah pa se morajo učiti še nemščino, je v Španiji situacija drugačna. Angleščina je sicer del obveznega šolanja, vendar po določeni stopnji pogosto postane izbirni predmet. V preteklosti se večina prebivalcev ni odločala za nadaljevanje učenja, saj se jim jezik ni zdel pomemben, v zadnjem času pa se mladina vse bolj zaveda pomena angleščine in se odloča za učenje.

Slovenija se s tem težko primerja, saj smo precej manjša država in smo zaradi majhnega trga prisiljeni v znanje tujih jezikov, saj se nam ne splača prevajati vse vsebine v slovenščino. Španci pa imajo v svojem jeziku na voljo ogromno vsebin, od glasbe in podkastov do TV-oddaj. Za pomanjkanje znanja tujih jezikov je delno odgovorna tudi država, ki angleščine ni določila kot strogo obveznega jezika skozi celotno izobraževanje. S tem so državljani, ki ne znajo tujih jezikov, prikrajšani za vsebine, ki niso prevedene v španščino. S tem bi država lahko posredno nadzorovala tudi pretok informacij, saj tistih tujih novic, ki bi državo metale v slabo luč, morda nihče ne bi prevedel.

Glede delovnika so proizvodnje podobne našim, saj delajo od 7:00 do 15:00. Večina trgovin pa ima urnik “9–5”, kar pomeni od 9:00 do 17:00. Kar me je zelo presenetilo, pa je dejstvo, da ni le veliko trgovin odprtih v nedeljo, ampak so nekatere med tednom odprte celo do 1:00 zjutraj, ob nedeljah pa do polnoči. Tega v Sloveniji ne vidiš in se hitro razvadiš, ko greš lahko v trgovino ob 23:00 ali v nedeljo popoldne.

Od sodelavcev in sošolcev smo izvedeli, da gredo v Španiji po navadi žurati že v četrtek, poleg petka, kot drugje po Evropi. Razloga, zakaj je četrtek tako popularen, ne vem točno, zato naj to ostane uganka za bralce.