Moj prvi dan na službi v Finski me je takoj presenetil. Najprej sem opazil, kako dobro imajo vse urejeno in čisto – od hodnikov do delovnih prostorov. Vse je delovalo mirno in organizirano, brez kaosa, ki sem ga bil vajen doma. Ljudje so bili videti zelo zadržani; težko sem ujel prvi stik ali pogovor. Hitro sem spoznal, da je finski narod po naravi tih in redko začne pogovor sam čeprav so strastni “rockerji”. Kljub temu, ko si enkrat odprl temo in začel pogovor, se hitro sprostijo. Takrat se začnejo dolgi in zanimivi pogovori, ki pogosto trajajo dlje, kot sem pričakoval. Pogovarjali smo se o ribarjenju, ki je v Finski zelo priljubljena dejavnost, in o najboljših krajih za ulov. Pogovori so se pogosto razširili na avtomobile, razne modele in izkušnje z vožnjo. Pogovarjali smo se tudi o delu – kako potekajo službe, organizacija, timsko delo in vsakodnevne naloge. Včasih se je pogovor obrnil tudi na vreme, kar je v državi s tako razgibano naravo zelo pogosto. Presenetilo me je, da se pogovori občasno dotaknejo tudi kulinarike – kaj kuhajo doma, kakšne jedi priporočajo in kje se dobi najboljši lokalni izdelek. Takšne debate so bile vedno prijetne, polne humorja in zanimivih detajlov, ki ti dajo dober vpogled v finsko kulturo, ugotovil sem tudi da ima moj mentor svoj rock bend kar me je presenetilo sprva. Sprva sem bil malo zadržan in tih, a sčasoma sem ugotovil, da se pogovori razvijejo naravno in prijetno. Moj prvi dan na delu mi je tako pokazal kontrast med zadržanostjo na začetku in strastjo, ki se pokaže, ko se ljudje odprejo.