V ponedeljek, 2. 3. 2026, smo se dobili na glavni avtobusni postaji v Tarragoni. Tam nam je naša koordinatorka Sonja pomagala pri nakupu mesečnih vozovnic. Presenetilo me je, da vozovnice niso bile tako drage, kot sem pričakoval. Nato smo se skupaj s profesoricama in sošolcem odpravili na ogled podjetja Gorgori, kjer bova opravljala praktično delo.
Pred podjetjem smo se srečali z dvema profesorjema iz inštituta, ki smo ga obiskali v torek, 3. 3. 2026. Bila sta zelo prijazna in gostoljubna. Povprašala sta nas, kako je potekal let, kako smo se namestili in ka
ko se počutimo. Opazil sem, da so tudi ostali ljudje zelo odprti in prijazni do tujcev ter radi navežejo stik.
Kmalu zatem sta prišla še dva uslužbenca podjetja iz koordinatorskega sektorja. Popeljala sta nas skozi podjetje in nama predstavila Matiasa, ki je prav tako študent na usposabljanju. Povedala sta, da bo z nama ves mesec in nama pomagal pri delu. Podjetje me je zelo presenetilo, predvsem velika količina kontejnerjev in ogromna dvigala.
Podjetje je specializirano za prevoz razsutega ˝bulk˝ tovora in kontejnerjev s sipkim tovorom. Najpogosteje prevažajo sladkor, jedilno olje, živalsko maščobo, semena in podobno blago. Imajo tudi poseben grelec za cisterna-kontejnerje, saj je treba mast pred raztovarjanjem segreti, da postane tekoča. Poleg tega imajo pralnico za cisterne, ker je po vsakem prevozu zaradi higienskih standardov potrebno temeljito čiščenje.
V sredo, 4. 3. 2026, sva s sošolcem začela s praktičnim delom. Zjutraj sva se dobila z Matiasom in skupaj smo odšli do podjetja. Razložil nama je, da je pisarna razdeljena na štiri dele: finance, ˝bulk˝ tovor, manjše kontejnerje in večje 40-čeveljske kontejnerje. Prvi dan sem delal v sektorju za ˝bulk˝ cisterne.
Celoten dan sem preživel z Marcem, Sergijem in Carlosom. Bili so zelo prijazni, spoštljivi in so mi po svojih najboljših močeh razložili, kaj počnejo in kako poteka njihovo delo. Pri Marcu sem lahko tudi sam poskusil vnesti lokacijo tovornjaka, ki je prevažal tovor iz Barcelone na Portugalsko.
Zelo fascinantno mi je bilo opazovati, kako lahko v pisarni v enem trenutku nastane pravi kaos zaradi nepredvidenih težav, v naslednjem trenutku pa se vse umiri, ko problem uspešno rešijo. Ko najdejo rešitev, se znajo tudi pošaliti in skupaj nasmejati, kar ustvari posebno energijo v prostoru. Vzdušje v pisarni je zelo sproščeno. Zaposleni si lahko vzamejo kratke pavze, kadar to potrebujejo, in med seboj so zelo povezani. Opazil sem tudi, da imajo dober odnos s šefom in da med njimi vlada medsebojno spoštovanje.
Celoten sistem dela temelji na zaupanju, kar se mi zdi zelo pomembno. Prav zaradi tega mi je v veliko čast, da lahko opravljam praktično delo v tem podjetju. Ta izkušnja mi daje novo znanje, samozavest in vpogled v resnično delovno okolje, kjer sta kaos in sproščenost v popolnem ravnovesju.
