Prvi teden na Erasmus izmenjavi ni potekal čisto tako, kot sem pričakoval. Pred odhodom sem si predstavljal precej boljše vreme, vendar nas je tukaj pričakalo ravno nasprotno. Veliko je deževalo, pogosto pa je pihal tudi močan veter. Tudi Španci, s katerimi sem govoril, so mi povedali, da takšnega vremena niso vajeni in da je letos v Španiji nenavadno veliko dežja.
Vsak dan se s sošolcem odpraviva na praktično usposabljanje v podjetje. Najprej hodiva približno 15 minut peš do avtobusne postaje, nato se 20 minut voziva z avtobusom iz glavne postaje do predmestja, kjer se nahaja industrijska cona. Na koncu naju čaka še približno 10 minut hoje do podjetja. Nekateri bi si morda mislili: »Kaj pa se pritožuješ, saj to sploh ni tako daleč.« In res ni – če le ne pada dež kot iz škafa. Ko pa zraven piha še močan veter, tudi dežnik ne pomaga prav veliko. Tako se nama je zgodilo, da sva kar tri dni zapored prišla mokra v podjetje in nato še nazaj v stanovanje.
Kljub temu pa je bil prvi teden poln novih doživetij in spoznavanja ljudi. Med drugim sem obiskal tudi frizerja, ki je svoje delo opravil zelo profesionalno, čeprav ima šele 21 let. Prihaja iz Kolumbije in v Španiji živi že pet let.
Hrano si s sošolcem za zdaj kuhava sama. Do zdaj sva pripravila nekaj klasičnih italijanskih jedi, pa tudi preprosto »fitnesersko« jed – riž s piščancem.
Že v prvem tednu sva morala oprati tudi oblačila, saj se oba tukaj ukvarjava s športom. Sošolec hodi v fitnes, jaz pa počnem nekaj drugega – o tem pa bom več povedal v naslednjem blogu.
