
Glavno mesto Finske so Helsinki 拧tevilo prebivalcev pa zna拧a okoli 5 miljonov ljudi, povr拧ina je 337000 kvadratnih kilometrov. Uradna jezika sta 拧ved拧膷ina in fin拧膷ina.Na zahodu, je obdana 拧e z Botnijskim聽 na jugu pa s Finskim zalivom. Finska obala je dolga 1126 kilometrov. Ima 31560 km虏 vodnih in 305470 km虏 kopnih povr拧in. Meji na severu s Norve拧ko in na zahodu s 艩vedsko in na vzhodu s Rusijo. Nekaj dejstev o dr啪avi:
NARAVNO GEOGRAFSKE ZNA膶ILNOSTI
Finska je de啪ela prehodov, v njeni naravi ni nenadnih sprememb in ve膷jih vzpetin. Dve tretjini proti severu dvigajo膷e se, ve膷inoma z iglastimi gozdovi porasle de啪ele, ne dosega 200 metrov nadmorske vi拧ine. Samo na skrajnem severozahodu sega na Finsko del Skandinavskega gorovja in v njem je tudi 1324 metrov visok vrh Haltiantunturi.
Finska je po geolo拧ki zgradbi del Baltskega 拧膷ita. Podlaga iz metamorfnih kamnin je prekrita z bolj ali manj debelo plastjo ledenodobnih nanosov, gru拧膷a.
Finska ima zaradi zemljepisne lege celinsko podnebje, predvsem zaradi vpliva toplega Severno Atlantskega toka, Baltskega morja in ve膷 kot 60,000 jezer. Poletja so v primerjavi z drugimi de啪elami na enaki zemljepisni 拧irini topla, zime pa so dolge in ostre z dolgotrajno sne啪no odejo.
GOSPODARSTVO
Letna gospodarska rast: 5,1% (leta 2001)
Bruto produkt na prebivalca: 25 800$ (leta 2002)
Stopnja inflacije: 1,9% (leta 2002)
艩tevilo zaposlenega prebivalstva: 2 600 000 ljudi (leta 2000)
Dele啪 nezaposlenih: 8,5% (leta 2002)
Finsko gospodarstvo sloni predvsem na lesnopredelovalni industriji ter ladjedelni拧tvu. Finska je ena izmed najve膷jih izdelovalcev ladij na svetu. Finska ima malo rudnih bogastev, zato ve膷ino potrebnih rud uva啪ajo. Iz doma膷ih virov lahko Finska krije le tretjino svojih potreb po energiji, zato za pokrivnje energetskega primankljaja uva啪ajo premog iz Poljske, nafto in zemeljski plin pa ve膷inoma iz Rusije.
Finci obo啪ujejo savno saj jih imajo kar 1,6 miljona.


