Predniki Fincev so se na obmo膷je dana拧nje Finske preselili v prvih stoletjih na拧ega 拧tetja. Misionarji so na Finskem 拧irili kr拧膷ansko vero, na vzhodu so pa bili prisotni pravoslavni misionarji, ki so 拧irili pravoslavno vero. Danes je ve膷ina Fincev protestantske vere, na vzhodu pa je okoli 60.000 finskih pravoslavcev. V 13.stoletju je obmo膷je Finske zavzela 艩vedska, zato tudi danes na Finskem 啪ivi okoli 300.000 艩vedov, ki pa niso v dobrih odnosih z Finci. Med Napoleonovimi vojnami je 艩vedska morala zapustiti obmo膷je Finske. Leta 1808 je Finska postala samostojna velika vojvodina pod rusko vrhovno oblastjo. V 19.stoletju so Finci postali mo膷no narodno osamozave拧膷eni, zato je Rusija odvzela avtonomijo Finski.

V 膷asu oktobrske revolucije 1917, so Finci izkoristili kaos v Rusiji in so se osamosvojili. Kmalu za tem je nastala dr啪avljanska vojna med me拧膷anskimi in naprednimi silami. Napredne sile so hotele vzpostaviti v dr啪avi komunisti膷ni sistem po vzoru na Sovjetsko zvezo, me拧膷anske sile so pa hotele vzpostaviti kraljevino. Vojno so zmagale me拧膷anske sile z veliko podporo nem拧ke vojske. 沤elja me拧膷anskih sil za kraljevino se ni ustvarila, saj je leta 1919 dr啪avni zbor uvedel demokracijo. Leta 1939 se je odvijala zimska vojna z Sovjetsko zvezo. Finska se ni mogla dolgo upirati Sovjetom, zato so podpisali premirje ampak z tem so izgubili veliko svojega ozemlja. V drugi svetovni vojni so bili na strani Nem膷ije, ker so hoteli vrniti ozemlje, ki so ga izgubili v zimski vojni. Leta 1944聽 so Sovjeti vidno napredovali in Finska je podpisala premirje z njimi. Na severu Finske so Nemci ostali 拧e nekaj 膷asa in so popolnoma uni膷ili infrastrukturo, kar je zelo vplivalo na prebivalstvo.



