Takoj ko smo prispeli v šolo v Sønderborgu, smo najprej naredili en hiter ogled celotne šole. Videli smo veliko novega in zanimivega, ampak prvi teden je bil namenjen pnevmatiki, tako da nismo imeli preveč časa za raziskovanje. Po ogledu smo se odpravili v učilnico za pnevmatiko, kjer so nas razdelili v pare. Jaz sem bil z Vitom in skupaj sva bila ekipa 1, ker sva sedela pri mizi.

Na začetku je šlo vse gladko. Praktični pouk nama je šel odlično, vse naloge sva rešila hitro in parkrat sva bila celo prva. No, potem pa je šlo vse po zlu. Ko smo dobili naloge z bolj zapletenimi komponentami, se je začel prvi polom. Ker sva bila ekipa 1, sva delala na prvi delovni postaji, kar se je izkazalo za precej slabo srečo. Ta tabla je bila očitno najbolj uporabljena in že konkretno zdelana, tako da je pri nama skoraj vsaka druga stvar crknila ali pa se preprosto ni hotela vklopiti.

Najboljše (oziroma najslabše) je bilo, ko sva mislila, da sva sama nekaj narobe vezala in sva se pol ure trudila najti napako, na koncu je bil pa kriv čisto navaden uničen kabel. In to se ni zgodilo samo enkrat, ampak večkrat. Isto sva doživela še pri drugih komponentah, ki so bile že tako izrabljene, da se jih ni dalo več normalno uporabljati.

Na koncu je profesor videl, kako se trudiva, in nama samo rekel: “V realnem svetu v firmi se vam bo to dogajalo ves čas, tako da se raje zdaj navadita.”