Ta torek zvečer sva se s Klemnom znašla pred vprašanjem, kam naj greva. Medtem ko sva gledala televizijo, sva se nenadoma spomnila, da sva pravzaprav v Parizu. Tako sem Klemnu predlagal, da bi šla do Eiffelovega stolpa. Približno 30 minut kasneje sva že sedela na metroju na poti proti njemu.
Seveda sva morala iti na metro linijo 6, saj z nje vidiš Eiffelov stolp, ko metro zapelje čez most. Idejo sem dobil na TikToku in moram priznati, da je pogled res božanski.
Ko sva prispela, sva se še malo sprehodila do stolpa. Ker ni bilo veliko ljudi, sva se odločila, da kupiva karte in greva do vrha. Eden najbolj zanimivih delov Eiffelovega stolpa je skriti apartma gospoda Eiffla. Razgled iz tega apartmaja je res neverjeten.
Če mene vprašaš, je pogled ponoči z vrha stolpa nekaj posebnega. Ko gledaš proti obzorju in vidiš vse luči mesta, dobiš občutek, kot da sonce ravno vzhaja – tisti prvi trenutki, tik preden se pokaže na obzorju. Tega občutka res ne moreš razumeti, če tega ne doživiš v živo.
Seveda večer ne more biti popoln brez malo tekmovanja. S Klemnom sva se zato odločila, da tekmujeva, kdo bo prvi prišel po stopnicah iz drugega nadstropja do tal. In ja – seveda sem jaz zmagal.
Še ena mala pripomba: Pariz spomladi daje skoraj občutek poletja. Zrak je topel, stare zgradbe pa ustvarijo prav poseben občutek, ki te takoj spomni na poletje. Takšni spontani večeri so pogosto najboljši spomini na potovanje.
