Odkar sem v Parizu, sem opazil, da je vreme precej podobno kot pri nas, le da je tu nekoliko več sonca in manj hudih neviht. Pariz kot mesto me je presenetil, ker združuje toliko različnih kultur na enem mestu in človek res hitro začuti, kako mešan in živahen je. Samo mesto je prava betonska džungla, saj je ogromno zgradb in cest medtem ko so parki razmeroma majhni v velikosti ene naše njive. Zanimivo mi je tudi to, da se ob uri, ko ljudje hitijo v službo, metro napolni tako močno, da se vsi stiskamo kot sardine v konzervi. V eni od teh konic sem celo naletel na žeparja, ki mi je poskušal vzeti denarnico, a mu na srečo ni uspelo. Že v prvih dneh sem opazil, da ljudje pogosto ne vržejo smeti v koš, tudi če je ta oddaljen le nekaj metrov, zato so tla pogosto polna odpadkov. Poleg tega me je presenetilo, kako hitro se življenje tukaj odvija, saj se zdi, da ljudje neprestano hitijo od enega opravila do drugega. Ves čas je slišati sirene, avtomobile, motorje in pogovore, kar daje občutek, da mesto nikoli ne spi. Kljub temu je Pariz poln zanimivih kotičkov, kjer se lahko umakneš in uživaš v miru. Sprehodi ob Seni so ena izmed mojih najljubših stvari, saj je vzdušje tam veliko bolj sproščeno. Opazil sem tudi, da imajo Francozi poseben odnos do hrane in si radi vzamejo čas za obrok, čeprav se sicer zelo mudi. Mesto ponuja ogromno kulturnih priložnosti, kot so muzeji, galerije in koncerti, ki jih ne gre zamuditi. Včasih me osupne, koliko ljudi je na ulicah in koliko stvari se dogaja hkrati. Čeprav je mesto ogromno in včasih kaotično, ima svoj poseben čar, ki ga ne moreš zares začutiti, dokler ga ne doživiš v živo. Pariz je mesto kontrastov, kjer se staro srečuje z novim in kjer vsak dan prinese nekaj novega, kar te preseneti.
