Ola, saj nevem kako zmedeno bom začela s tem blogom ampak, če sem iskrena prav tako kot smo bile me zmedene med tem ko smo se odpravljale na plažo Playa de Las Teresitas.

Dan se je začel čisto normalno nedeljko jutro, cele od navdušenja smo okoli devetih začele pakirati nahrbtnike z brisačami in kopalkami. Seveda smo tu prvič in smo previdevale da nam bodo palme delale senco in trgovina bila blizu za pjačo in hrano, vendar smo se motile. Seboj smo vzele le malo plastenko vode. Okoli desetih smo se odpravile proti plaži, odaljena je kakih 15 do 20 minut z avtobusom. Med potjo smo opazile ogromno naravnih bogastev Tenerifov, gore, vožnja ob plaži, prečudotite hiše različnih barv ter nasploh narava. Ko smo prišle tja smo seveda najprej iskale mesto pod palmo da nam bo delala senco, predvidevale smo da nas sonce nebo opeklo. Od enajstih naprej pa smo čas zapravile za kopanje, čisto smo pozabile na sončno kremo, vodo, hrano…

Okoli osmih pa nasje lakota in utrujenost dohitela zato smo se odpravile proti domu, med potjo smo na avtobusu prepevale da smo pozabile koliko smo lačne in žejne. Posledice so nas dohitele doma saj smo vse obležale v slabosti, utrujenosti, lakoti in žeji v postelji. Vse nas je bolelo in peklo saj se nismo mazale s sončno kremo ker nas je peščena plaža zavedla da  smo na to pozabile. Tudi salabo in trebuh nas je bolel od dehidriranosti.

Mislim da smo se naučile da moramo drugič biti bolj pozorne in misliti nase ne pa da nas lepe peščene plaže toliko zavedjo, vemo za naslednič. Seveda smo se kljub temu imele zelo lepo. 🙂