Dan se je zacel ob pogovoru s Simonom, povedal nam je kaj nas caka v ucnem nacrtu. Malo me je presenetil s tem da se bomo sli proti koncu igrati ven igrice. Pogovarjali smo se o grajenju ekip. Delali razlicne naloge. Ura je odbila 12 in odsli smo iz razreda. Simon naju je pospremil do svojega avta, kar se mi je zdelo nenavadno, saj imamo pred solo veliko dvorisce. Na poti je Simon razlozil da se gremo streljat z laserji. Postal sem zelo vznemirjen, sej sem take stvari le igral preko racunalnika in s plasticnimi vojaki ki niso bili vecji od 5cm. S Timom seveda nisva bila v isti ekipi, kajti po koncu zmagovalna ekipa ”ubije” porazence. Vodili smo tudi evidenco posameznikov. Kjer sem zasedel 2. mesto od vseh 22ih. Prva je bila gospodnicna stara okvirno 25 let, tocno nevem, saj ni lepo sprasevati o letih in tezi. Po moji preseoji pa se njena teza vrti okoli 130kg. Kar pomeni da je punca izvrstno pripravljena za kampiranje in ubijanje ostalih ki niso pripravljeni na napad iz daljave. Ekipi so se med seboj zelo povezali in komunikacije ter nacrtovanje je bilo vedno boljse. Dan je bil zelo dobro izkoriscen. Ko sva prisla domov naju je pricakala lazanja, mmmmmm. Zelel bi si da bi tudi v Sloveniji lahko izvajali taksne metode poucevanja. Saj so veliko bolj produktivne kot sem si predstavljaj.
