Čeprav migas pomeni drobtine, se ta jed nanaša na puhast del kruha, ki mu je bila odstranjena skorja in je nato ocvrt na oljčnem olju s česnom, klobasami in papriko. Aragonija je komajda edina španska regija, kjer je ta jed doma, a prav tu se migas še bolj razvije: nekateri mu dodajo sočno zeleno grozdje, drugi zahtevajo na vrhu sočne klobase, tretji pa imajo radi ocvrto jajce in morcillo (krvavico). Španija ima dolgo in ponosno tradicijo izdelovanja klobas, v Aragoniji pa je lokalna specialiteta longaniza. Podobna je večini drugih španskih klobas, saj gre za dolgo, vitko cev, napolnjeno s svinjskim mesom ter različnimi zelišči in začimbami – vse razen pimentona, španske dimljene paprike. Čeprav večina slastne šunke jamón ibérico (visokokakovostna surova iberska šunka) prihaja iz najbolj zahodnih španskih provinc, je dobro varovana skrivnost, da je enako okusno šunko jamón mogoče najti v osamljenem Teruelu… za polovico nižjo ceno!  Zdi se, da ima tradicionalna španska kulinarika rada mlade živali, od cochinilla (sesnega prašička) do ternera (telečjega mesa). Aragonija ni izjema in njihov ternasco asado ali pečena jagnjetina je okusna zaščitena regionalna sorta, ki je ne smemo zamenjevati s cordero lechal – mlajšo jagnjetino, ki še ni bila odstavljena od materinega mleka. To bogato in mehko meso se lepo ujema z domačim krompirčkom in preprosto solato.