Ob prihodu v Zaragozo smo takoj opazili tramvaj, ki povezuje severni in ju啪ni del mesta. Je izjemno prakti膷en, saj vozi v intervalih na pribli啪no 5 minut, z njim pa se vsak dan odpeljemo tudi do 拧ole San Valero. Za mese膷no vozovnico za javni promet smo od拧teli okoli 30 evrov, kar je za redno uporabo zelo ugodno in dostopno.

Tudi avtobusi v Zaragozi vozijo precej pogosteje in bolj redno kot v Ljubljani. Ve膷ina mestnih avtobusov je hibridnih ali popolnoma elektri膷nih, saj mesto vlaga veliko truda v zmanj拧evanje oglji膷nega odtisa. 膶eprav so avtobusi po velikosti podobni ljubljanskim, so vozniki izjemno spretni in izku拧eni, saj suvereno vozijo tudi po zelo ozkih ulicah starega mestnega jedra. Poleg tega so avtobusi v Zaragozi znani po svoji to膷nosti.


艩tevilni me拧膷ani se namesto za javni prevoz odlo膷ijo za kolo. Najbolj priljubljen je sistem Bizi, ki ponuja elektri膷na kolesa za izposojo na 拧tevilnih postajah po mestu. Kolesarske steze so zasnovane veliko bolje kot pri nas; so 拧ir拧e, logi膷no povezane in fizi膷no lo膷ene od vozi拧膷a, kar zelo pove膷a varnost kolesarjev.

Pomemben del prometa predstavljajo tudi motorji, ki so parkirani skoraj v vsakem kri啪i拧膷u. Prevladujejo predvsem skuterji, ki so zaradi okretnosti idealni za mestno vo啪njo. Ker je mesto prakti膷no odvisno od motorjev in skuterjev, je na voljo ogromno parkirnih mest, namenjenih izklju膷no njim.
Posebna zanimivost prometa v 艩paniji pa je vedenje pe拧cev. Ti pogosto pre膷kajo cesto ne glede na rde膷o lu膷 na semaforju, preprosto pogledajo levo in desno, in 膷e ni vozil, stopijo na cesto. Na barvo lu膷i, ki prepoveduje prehod, se velikokrat ne ozirajo,kar pa od voznikov zahteva 拧e dodatno previdnost.


