To pišem v zadnjem tednu na mobilnosti, in ker še nisem pisal o tem, kaj jemo, in ker mi zmanjkuje idej, bom sedaj razložil, kako smo se odločili za prehrano med tem enim mesecem tukaj.

Med mobilnostjo smo si največ kuhali sami, ker smo bili preveč leni, da bi hodili jest ven, in ker nismo želeli denarja zapravljati za hitro hrano, seveda pa tudi zato, ker smo želeli živeti zdravo, brez tega, da se nazaj v Slovenijo vrnemo s sto plus kilogrami.

Zmenili smo se, da bomo kuhali skupaj, tako da bo lažje in da se ne bi mogli preveč pritoževati drug čez drugega, da noben nič ne dela, ampak seveda ni šlo vse čisto po planu, tako da smo običajno kuhali samo trije, ta četrti je pa bolj kot ne samo jedel, ampak nič zato, ker je bilo vseeno zelo lahko in zabavno.

Naredili smo si različne jedi, med njimi seveda špageti bolognese, solata, krompir, riž, vedno z nekim mesom. Burgerje smo si naredili ali pa kakšno omako z rižem. Jedli smo tudi nekaj albanskih jedi, ki ne vem, kako se imenujejo.

Proti koncu smo začeli več jesti zunaj, ampak ne veliko več, samo parkrat smo šli iskati kakšno pico ali pa poskusili kakšno domačo jed, kot na primer Svíčková na smetaně, to je najbolj znana češka jed. Gre za mehko govejo pečenko s kremasto omako iz korenja. Šli smo tudi jest v ‘free running sushi’, kjer smo se v 90 minutah najedli kot svinje. Jaz osebno sem se tako najedel, da me je glava bolela.

Če pogledam čez cel mesec, nismo bili nikoli lačni, tako da je to v mojih očeh uspeh.