V zadnjih štirih tednih sem Finsko in Jyväskylä doživel na najboljši možen način. Videl sem ogromno stvari, ki jih na običajnem dopustu verjetno sploh ne bi. Vsak dan je prinesel nekaj novega, zato čas sploh ni stal na mestu. Naučil sem se veliko stvari, ki mi bodo zagotovo koristile tudi doma v Sloveniji. Od vožnje simulatorjev, do vožnje pravega tovornjaka kategorije C. Vse skupaj je bilo zabavno, zanimivo in posebno hkrati.
Izlet v Helsinke in Tallinn je bil prav tako nepozaben. Bil je logistično kar zahteven, ampak ravno to ga je naredilo še bolj zanimivega. V teh štirih tednih sva se z Bernardom naučila tudi nekaj osnovnih življenjskih stvari. Kako pospravljati za seboj in kako živeti brez staršev. Na začetku se sliši enostavno, ampak hitro ugotoviš, da ni čisto tako.
Velik del izkušnje so bili tudi ljudje. Spoznal sem veliko Fincev, ki so na prvi pogled delovali tihi in zadržani. Ko pa si jih bolje spoznal, so postali zelo odprti in prijetni. Z nekaterimi smo postali tudi dobri kolegi. Spoznala sva tudi nekaj Špank, ki so bile prav tako na izmenjavi, in skupaj smo preživeli kar nekaj zanimivih trenutkov. Tudi pogovori z domačini o politiki, družbi in njihovem vsakdanjem življenju so mi dali novo perspektivo in na nek način odprli oči.
Na začetku me je malo skrbelo, kakšna bo hrana. Na koncu pa lahko rečem, da je kakovost hrane na Finskem na zelo visokem nivoju. Tudi najin apartma bo ostal v spominu, še posebej zadnje dni, ko je začel izgubljati elektriko, kar je vse skupaj naredilo še malo bolj zanimivo.
Seveda se veselim vrnitve domov. Ampak hkrati vem, da se bom še kdaj vrnil sem, v Jyväskylä. Ko pa potegnem črto pod celotno izkušnjo, lahko rečem le: “Dobr’ smo ga sral’!” Tako kot je eno izmed svojih knjig poimenoval moj dedi Jože Galič. In res smo ga. Na ekskurziji, pri delu, na poti in v vseh trenutkih vmes. Ostali so nepozabni in dragoceni spomini in anekdote, ki jih bom še dolgo pripovedoval. 
