V tretjem tednu bivanja na Danskem smo se odločili, da moramo seveda obiskati tudi glavno mesto. V petek popoldne smo se po koncu šole spakirali in odpravili na železniško postajo, od koder smo se kasneje z vlakom odpravili proti Kopenhagenu.
Pot je trajala približno štiri ure in je bila na splošno kar prijetna. Od države, kot je Danska, sem pričakoval zelo razvito železniško omrežje in hitre vlake, podobne tistim, ki jih imajo na vzhodu Azije, na primer v Japonski, Kitajski in Južni Koreji.
Žal pa v Danski nimajo hitrih vlakov. Železniška infrastruktura je sicer na solidni ravni in tudi kakovost vlakov je dobra, vendar po mojem mnenju še vedno ni dovolj razvita za standarde, ki bi jih pričakovali od ene najbogatejših držav na svetu glede na dohodek na prebivalca.
V mestu, ki ima približno 1,4 milijona prebivalcev, je veliko krajev, ki jih morate obiskati. V dveh dneh, kolikor smo prebivali v največjem mestu Danske, smo jih obiskali skoraj na milijon, vendar sem za ta blog izbral le glavnine.
Nyhavn
Iz internata so nam povedali, da je ena izmed lokacij, ki je ne smemo zamuditi, ko pridemo v Kopenhagena, prav Nyhavn. Nahaja se v središču mesta in je verjetno eno najbolj prepoznavnih in slikovitih mest na Danskem, pa tudi na celotnem skandinavskem 
polotoku.
Čeprav je danes znana kot ena najbolj obiskanih destinacij v Severni Evropi, je bila v preteklosti slovesna kot razvpeta četrt, kjer so se zbirali opiti mornarji, kjer je bilo veliko javnih hiš in pretepov v gostilnah.
Pred približno šestdesetimi leti pa so glavni ljudje mesta odločili, da očistijo ta “trn v očesu” mesta in ga preoblikujejo v tisto, kar poznamo danes; živahen, slikovit in turistom prijazen del mesta. Najstarejša hiša na kanalu je hiša številka 9, ki sega v leto 1681. Do danes je ohranila svoj avtentičen izgled.
Ena izmed zanimivosti je, da je prav v tem pristanišču živel najbolj znani danski pisatelj in eden najbolj slavnih avtorjev otroških knjig vseh časov, Hans Christian Andersen.
Čeprav se je sam videl kot resen pisatelj romanov in dram, ga svet pozna predvsem po njegovih 156 pravljicah, ki so prevedene v več kot 125 jezikov. Za razliko od bratov Grimm, ki so večinoma zbirali ljudske pripovedi, je Andersen večino svojih pravljic sam izmislil.
Friderikova cerkev
Friderikova cerkev (Marmorna cerkev) je luteranska cerkev v bližini palate Amalienborg v Kopenhagenu. Gre za eno največjih cerkva v Skandinaviji in je bila zgrajena po vzoru znamenite bazilike Svetog Petra v Vatikanu.
Gradnja cerkve se je začela leta 1749, vendar se je po nekaj desetletjih ustavila, saj je projekt postal predrag. Zaradi tega je cerkev dolga leta stala nedokončana. Šele proti koncu 19. stoletja jo je kupil bankir in eden najvplivnejših danskih industrijalcev K arl Frederik Tietgen. Za cerkev je plačal 100.000 rigsdalerjev, takratno dansko valuto, pod pogojem, da jo bo dokončal na lastne stroške.
Cerkev je bila nato dokončana leta 1894, kar pomeni, da je od začetka gradnje do dokončanja minilo kar 145 let.
Cerkev je postavljena v popolni liniji s palato Amalienborg in sodobno Opero v Kopenhagnu, ki se nahaja na drugi strani vode. Če stojite pred vhodom v cerkev, gledate naravnost proti spomeniku kralju Frederiku V. Danskemu na konju, za njim pa proti Operi. To je ena najlepših arhitekturnih linij v Evropi.
Palača Amalienborg
Palača Amalienborg je zimski dom danske kraljeve družine in ena najlepših lokacij v Kopenhagnu. Kar dela to palačo edinstveno, so štiri identične zgradbe, ki obkrožajo prostoren osemkotni trg.
Zgrajena je bila sredi 18. stoletja, kraljeva družina pa se je sem preselila po tem, ko je njihova glavna rezidenca, grad Kristiansborg, zgorela v požaru.
Največja atrakcija je vsekakor menjava kraljeve garde (Den Kongelige Livgarde), ki poteka vsak dan točno ob 12.00.
Vojaki v prepoznavnih uniformah in visokih krznenih kapi korakajo od gradu Rosenborg skozi mesto, da bi prevzeli stražo. Zanimiv detajl: če nad katero od palač plapola zastava, je to znak, da je kraljeva družina trenutno v svojem domu.
