Dan se je začel že kar kmalu, in sicer ob 7 zjutraj. Že zjutraj so se začele prve težave. Pokvarila se mi je zadrga na kovčku! Ko sem zapakirala še zadnje stvari v kovček in ga želela zapreti, mi je v roki ostal del zadrge. Na srečo smo to hitro rešili in kovček lahko zaprli. Preden smo odšli, je prišla lastnica stanovanja, ki nam je zaželela srečno pot domov. Že dan pred odhodom smo si pogledali kdaj in iz kje pelje avtobus do letališča v Zaragozi, ko pa smo prišli na avtobusno postajališče, smo opazili, da na znaku ni bilo naše številke avtobusa. Čakali smo, če bi mogoče le prišel, saj je tako pisalo na njihovi spletni strani. Mislili smo, da ima zamudo, zato smo upali, da bo kmalu prišel. Ker avtobusa še kar ni bilo smo poklicali učiteljico Jessico in jo vprašali, kaj naj storimo. Ona je poklicala taksi in čez 5 minut smo bili že na poti do letališča. Tja smo prispeli 3 ure pred odhodom, tako da smo kljub zapletom še vedno imeli dovolj časa za oddajo prtljage in kavico. Presenetilo nas je, da na letališču ni bilo veliko ljudi, zato ni bilo treba dolgo čakati. Bili smo veseli, saj je let potekal brez kakršnih koli zapletov. Na letališče v Benetke smo prispeli ob 16. uri, prevzeli prtljago in odhiteli do mesta, kjer nas je čakal naš prevoz do Ljubljane. Po 3 urnem spanju smo se prebudili v Ljubljani, kjer so nas nestrpno čakali naši starši. Vsi smo bili zelo veseli, da smo končno lahko objeli svoje starše, a hkrati tudi malo žalostni, saj so se s tem končale naše dogodivščine v Španiji.
Izmenjava v Zaragozi nam bo za vedno ostala v našem spominu.