Skip to content
Objavljeno
Avtor
Projekt in mesto
Šolsko leto
Aktivnost
🇫🇮 Melanija Krajnc Šteanič
Zdravo, sem Melanija Krajnc Štefanič. Obiskujem 3. letnik programa za modno oblikovanje. V okviru projekta Erasmus+ sem na študentski mobilnosti v mestu Lahti na Finskem.

Finska, ne damo se!

Dan se je začel napeto, vsi živčni, da bomo pravi čas prišli do letališča in da noben kovček ne bo pretežak. Let v Varšavo je trajal malo več, kot uro. Let je bil udoben, pogled na puhaste oblake pa čudovit. Prispeli smo na Poljsko, kjer smo naslednji let, do Helsinkov čakali 4 ure. Čakanje je hitro minilo, saj smo se s puncami zelo zabavale. Mislim, da smo šle delavkam v restavraciji/trgovini že malo na živce, ker smo bile toliko časa tam. Let na Finsko je bil daljši, poleg tega je bil še enourni premik ure naprej. Ko smo prispeli v Helsinke-Finska je bila ura že 23 zvečer. Dolgo smo čakali prtljago, naj rečem samo, da je nismo vsi dočakali v enem kosu. Zunaj je bilo mrzlo, padal je sneg in dež, cesta je bila mokra in pihal je mrzel veter (tipična Finska). Vsi dodobra utrujeni smo komaj čakali, da pridemo v svoje sobe. Čakali smo na avtobusni postaji, mimo nas vozijo različni avtobusi, noben od avtobusov pa ni peljal v našo smer. Tam smo stali že kakšnih 40min, ko smo končno dočakali pravi avtobus. Vsi premočeni, lačni in neučakani se hitro natovorimo nanj. Vožnja je trajala SAMO 5 minut! Ko končno prispemo do hotela je ura že polnoč ali več. Hitro opravimo prijavo, in še hitreje se odpravimo v svoje sobe. Sploh ne vem, če sem zaprla vrata za seboj. Takoj sem stekla v kopalnico. Ko bi se vsaj tu končalo, ter bi se mirno prepustili spancu, da potešimo našo utrujenost. A budilka je bila neusmiljeno nastavljena na 6 zjutraj. Pojedli smo odličen zajtrk in šli na vlak. Končno smo prišli v Lahti. Zdaj bo vse lažje, smo si mislili. Ja, a ni bilo tako. Po zasneženi cesti, mokri od dežja in stopljenega snega smo mogli pešačiti do hostla. S kovčki težkimi 20kg ali več in kolesa niso šla nikamor. No jaz sem vsaj imela vsa kolesa »haha«. Ker se v hostlu nismo mogle nastaniti do 16, smo kovčke samo pustile tam in šle v šolo. Tam smo se lovile kot mačka miši. Šola je res ogromna, rabile smo pol ure, da smo našle pravi vhod. Lahko bi rekla, da je bilo prvih 24 ur res napornih!! Naporno je bilo! A vredno saj zdaj sedim v topli postelji v najinem stanovanju in čakam na nove izkušnje.

Oglejte si tudi

ZBOGOM, CELA OMARA!

Priprava na Tenerife zveni kot sanje, dokler ne ugotoviš, da poskušaš v en kovček stlačiti celo svojo omaro.

The Tenerife Chapter

In this blog, I’m going to “cry” about the things I will definitely miss from Tenerife. We stayed

A broken tool is just a learning leasson for next time

In Denmark, we were introduced to their school system, which really surprised me. Children start with a 0th

Don’t cry because it’s over, smile because it happened

Don’t cry because it’s over, smile because it happened is the quote I’ve been telling myself for the