No pa je le prišel dan, ko bomo vsi pakirali in se poslavljali od oseb, ki smo jih spoznali tu na Finskem.
Dan se je zame začel, lahko rečemo, na zanimiv način. Zbudil sem se in se odločil, da bom Ani in Aneji pripravil že dolgo obljubljen zajtrk v postelji. Skuhal sem kavo in pripravil hrano, ter se psihično pripravil, da jima vse skupaj nesem v sobo, saj sem vedel, da ne bosta ravno zadovoljni, če ju bom zbudil. K sreči sem jih še dobro obnesel, postavil sem jima pladenj na stol zraven postelje, ju zbudil in kar na hitro zapustil sobo za lastno varnost. Nato je Aneja čez dobre pol ure prišla ven iz sobe in obrazložila, zakaj me je skoraj ubila. Zatem sem še sam pojedel nekaj malega in se odpravil ven na krajši sprehod, kjer sem srečal srno in 2 veverici. Ko sem prišel domov, so me pa vsi trije počakali pred vhodom, saj smo se že odpravili na nov sprehod.
Hodili smo, dokler nismo prišli do opazovalnega stolpa, s katerega se je videlo sveže zamrznjeno jezero. Seveda so Timo, Ana in Aneja morali preizkusiti led, če je že dovolj debel za hojo, jaz pa sem od te ideje pametno odstopil in počakal na obrežju. V apartma smo se vrnili premočeni in mene je še posebej zeblo v noge, saj sem prej stopil v vodo. Doma smo objavili vsak en blog, nato sta pa Ana in Aneja odšli še na zadnjo kavico z njunim tutorjem. Jaz in Timotej pa sva ostala doma, kjer še zdaj piševa bloge.
Pa lep vikend… Jaka
