Preden smo odpotovali na Finsko, nisem bila sigurna kaj pričakovati. Slovenci so mi govorili, da so Finci zaprti in da ne radi spoznavajo nove ljudi. Rekli so mi tudi, da te lahko čudno gledajo zaradi tega, ker si tujec. Lahko vam povem, da te ljudje še niso obiskali Finske ali pa so sami ne dovolj komunikativni. Prvi dan, še preden sva se z Aljo ustalili sva spoznali najino sošolko po imenu Amina, ko nas je prišla s kombijem iskat na železniško postajo. Bila je zelo prijazna in takoj nama je povedala kaj si je vredno it ogledat na Finskem in kje mladi preživljajo svoj prosti čas. Brez problema nama je tudi razkazala okoli dijaškega doma. Takoj sva opazili, da imajo zelo prijazno gesto in vedno pridržijo vrata vsem za seboj, česar se mi zdi da v Sloveniji nismo vedno vajeni.

Naslednji dan sva se popoldne odpravili v mesto, kjer sva za pot vprašali 2 fanta. Prijazno sta nama pomagala poiskati, kar sva iskali nato pa sta naju povabila na biljard. Bilo je zelo zabavno, čeprav naju je presenetilo, da sta tako komunikativna zaradi govoric. Oba sta tekoče govorila Angleški jezik, zato niso imeli problema s sporazumevanjem. Opazila sem, da tukaj vsi govorijo Angleško brez večjih problemov, kar mi je predvsem všeč. Menim, da smo Slovenci veliko bolj zaprt narod kot Finci in da se tujec pri nas težje vključi. Res pa je, da vate ne bodo rinili, temveč bodo počakali, da ti pristopiš do njih, ko pa jih enkrat ogovoriš, so pa zelo odprti za pogovor. Glede na prvi vtis, sem glede ljudi pozitivno presenečena, upam pa da jih spoznam še več.