Po resnici povedano so Tampere mesto v katero se nebi vrnila. Moja pričakovanja so bila zelo velika, saj je Finska glede na standarde višja od Slovenije. Pričakovala sem urejene ulice, ceste, parke…
Prvo presenečenje, ki sem ga doživela je bil izstop iz letališkega vlaka, kjer niso imeli za potnike, ki čakajo na drug vlak, nobene klopi, da se lahko z vso prtljago usedejo. Zmotila me je še ena stvar, in sicer velike količine peska na poteh za pešce, tako da je bilo zelo težko vleči kovček za sabo.
Na prvi pogled in od daleč je vse lepo, kot iz slike vendar, ko se približaš se sprašuješ, čemu vsi ti visoki standardi, če ljudje tega ne cenijo. Ko sem iskala smetnjak na ulici, da odvržem smeti, ki so se nabrale v sobi, je bila to misija ne mogoče. V Sloveniji smo navajeni, da imamo na ulici urejene otoke za smetnjake, tukaj skrbi vsak le zase.
Opazila sem tudi, da so njihovi avti zelo umazani odzunaj in nočem niti izvedeti kakšni so navznoter.
In danes 27.03.2022 smo se preselili v drugo nastanitev, na prvi pogled urejena sobica z lepo kuhinjico in kopalnico. Na drugi pogled pa pravi polom. Malo bolj sem se osredotočila na posteljo, saj jo je bilo potrebno obleči. Vzglavnik je zastrašujoče umazan, poln praha in najhujše pol človeških las. Pogledala sem naokoli po postelji in na vzmetnici stanje ni bilo nič boljše. Menim, da če nekoga pričakujemo je zelo pomembno, da se gost počuti udobno.
Konec koncev smo tukaj, da spoznavamo ljudi in kulturo. S Tamaro pa si že urediva, da nama je lepo.
