Čeprav se nam je komaj začela izmenjava in smo se ravno začeli navajati na novo okolje, nas je presenetila informacija, da gremo domov. Jutro se je lepo začelo, končno je bilo lepo vreme, v mestu nobene panike, nič kar bi kazalo da se bo dan končal popolnoma drugače kot smo pričakovali. Vendar, ko sem se iz šole vrnil v apartma, sem dobil klic, da moramo vse pospraviti in pripraviti kovčke, saj se vračamo domov.
Ko sem to slišal, sem bil v šoku. Najprej sem potreboval nekaj minut, da se malo umirim, da sem lahko informacijo procesiral. Po prihodu ostalih sošolcev smo naredili plan. Najprej smo morali pospraviti celo stanovanje, nato pa smo pogledali, česa lahko največ pojemo, da ne bomo metali hrane stran. Tisti dan smo prvič, odkar smo na Finskem, jedli kot bogovi. Po kosilu pa se je začela akcija. S koordinatorjem smo odšli kupit vozovnice za vlak. Nato nas je peljal do njegove pisarne, kjer nam je natisnil, naše letalske vozovnice. A na eni je bila napaka, saj je imela napačen čas in kraj leta. Dobro, da smo opazili in to takoj popravili. Ko je koordinator natisnil in uskladil vse karte, nas je odpeljal proti našemu apartmaju.
Ko smo se zbudili naslednji dan, smo pojedli zajtrk in nato odšli na železniško postajo. Ta dan je bil najlepši dan v tem celem obdobju izmenjave, zato smo bili precej žalostni, ko je prišel vlak in nas odpeljal proti letališču. Na letališču na Finskem in v Nemčiji nismo imeli nobenih problemov, ti so se začeli šele ob pristanku v Zagrebu. Tam smo čakali 3 ure, da so nas spustili v državo in nam naložili, da moramo biti 14 dni v samoizolaciji.
