膶eprav se nam je komaj za膷ela izmenjava in smo se ravno za膷eli navajati na novo okolje, nas je presenetila informacija, da gremo domov. Jutro se je lepo za膷elo, kon膷no je bilo lepo vreme, v mestu nobene panike, ni膷 kar bi kazalo da se bo dan kon膷al popolnoma druga膷e kot smo pri膷akovali. Vendar, ko sem se iz 拧ole vrnil v apartma, sem dobil klic, da moramo vse pospraviti in pripraviti kov膷ke, saj se vra膷amo domov.
Ko sem to sli拧al, sem bil v 拧oku. Najprej sem potreboval nekaj minut, da se malo umirim, da sem lahko informacijo procesiral. Po prihodu ostalih so拧olcev smo naredili plan. Najprej smo morali pospraviti celo stanovanje, nato pa smo pogledali, 膷esa lahko najve膷 pojemo, da ne bomo metali hrane stran. Tisti dan smo prvi膷, odkar smo na Finskem, jedli kot bogovi. Po kosilu pa se je za膷ela akcija. S koordinatorjem smo od拧li kupit vozovnice za vlak. Nato nas je peljal do njegove pisarne, kjer nam je natisnil, na拧e letalske vozovnice. A na eni je bila napaka, saj je imela napa膷en 膷as in kraj leta. Dobro, da smo opazili in to takoj popravili. Ko je koordinator natisnil in uskladil vse karte, nas je odpeljal proti na拧emu apartmaju.
Ko smo se zbudili naslednji dan, smo pojedli zajtrk in nato od拧li na 啪elezni拧ko postajo. Ta dan je bil najlep拧i dan v tem celem obdobju izmenjave, zato smo bili precej 啪alostni, ko je pri拧el vlak in nas odpeljal proti letali拧膷u. Na letali拧膷u na Finskem in v Nem膷iji nismo imeli nobenih problemov, ti so se za膷eli 拧ele ob pristanku v Zagrebu. Tam smo 膷akali 3 ure, da so nas spustili v dr啪avo in nam nalo啪ili, da moramo biti 14 dni v samoizolaciji.
