Imam zelo čuden občutek glede tega. Ogromno mesto, drugačna kultura, skoraj nobeden ne govori angleško. To je bil kar šok. Ampak največji šok pa je sama misel, da bomo čez nekaj dni prepuščeni sami sebi. To vključuje nakupovanje, kuhanje, pranje posode ter oblačil in podobno. Kuham jaz osebno saj sem na tem področju po mojem mnenju najbolši (In po Kandarejevem mnenju tudi). Prvi dan smo skupaj pripravili pečeni krompir s piščanjčimi zrezki, drugi dan pa sem pripravil rižoto s piščancem.

Seveda, se razume da zbiram želje mojih sostanovalcev. Ideje upoštevam in pripravim hrano tako, da je za vse dobro. Rižota je bila seicer bolj pikantna kot načrtovano, ampak vseeno je bila dobra. Dekoracija pa je bila zgol za fotogeničnost a so se okusi lepo pomešali. Dosti o mojih naravnost okusnih specialitetah in genialnih kuharskih znanjih. Mesto je zelo lepo in tudi naši koordinatorji so zelo prijazni. Obvladajo angleščino tako da sporazumevanje ni problem. Moramo iti tudi v kakšno restavracijo na španske specialitete. Zanima me kakšne so in na kakšne okuse so navajeni oni. Z profesori ( Nikolajem Lipičem, Jernejom Krenčanom, Žigo Vuk, Bredo Tekavec in Lucijo Šljuko Novak ) smo se zmenili, da nas oni peljejo na eno večerjo, drugo pa pripravim jaz. Res upam da jim bo bilo všec. V naslednjem blogu objavim kaj bomo jedi od njihive ter tudi moje strani.