Kranjska klobasa izhaja iz kulturne dediščine kolin in se v pisnih virih omenja že v drugi polovici 19. stoletja, njeno ime pomeni mesna klobasa s Kranjskega

Izdelovati se sme po Pravilniku o Kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo.

Kranjska klobasa mora vsebovati vsaj 75 – 80 % svinjskega mesa I in II. kategorije in največ 20 – 25 % trde slanine brez kože. Dovoljeni dodatki so do 5 % vode, nitritna sol, česen in poper. Druge sestavine niso dovoljene. Meso mora biti razrezano na koščke 10 do 13 mm, slanina pa 8 do 10 mm. Nadev se polni v tanka prašičja čreva premera 32 do 36 mm. Oblikujejo se v pare dolžine 12 do 16 cm (teža para je 180 do 220 g). Pari se zašpilijo z leseno špilo. Klobasa se vroče dimi z bukovimi drvmi in toplotno obdela na središčni temperaturi do 70 °C

1. februarja 2013 je bil sprejet odlok o razglasitvi tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas za živo mojstrovino državnega pomena.

V mesnicah se izdeluje in trgovinah prodaja veliko klobas, podobnih kranjski, ki pa ne bi smele nositi tega imena. Prava kranjska klobasa je že od 6. januarja 2015 navedena v registru zaščitenih geografskih označb Evropske unije, ime »kranjska kobasica« pa lahko na Hrvaškem za njihov izdelek te vrste uporabljajo še do leta 2030