Med najbolj znane slovenske jedi zagotovo sodijo potica, žganci, gibanica, štruklji, žlikrofi, jedi iz kislega zelja in različne pogače. Meso je bilo včasih na mizi le ob posebnih priložnostih, goveja juha, pečenka in pražen krompir pa so tudi danes sinonim za klasično slovensko nedeljsko kosilo.
Slovenija je pokrajinsko zelo raznolika dežela. Na severovzhodu leži Panonska ravnina, na vzhodu Dolenjsko gričevje, na jugu Kras in Jadransko morje, na zahodu pa hribovit alpski svet. In tako kot so raznolike posamezne slovenske pokrajine, tako raznolika je tudi tradicionalna slovenska kuhinja. Vsaka slovenska pokrajina ima neke svoje kulinarične značilnosti, prepoznamo jo lahko tudi po značilnih jedeh.
Značilnost prekmurske kuhinje so močnate jedi, od katerih je najbolj znana gibanica, najbolj značilna jed na Dolenjskem pa so štruklji. Štajerci imajo zelo radi juhe, med katerimi je zagotovo najbolj poznana kisla juha, ki jo kuhajo iz svinjskih parkljev in drobovine, na koncu pa obogatijo z dodatkom kisle smetane. Korošci so mojstri za štruklje, rezance in žgance.
V Idriji ne moremo mimo znamenitih žlikrofov, na Gorenjskem pa so doma orehova potica, šara (enolončnica iz koštruna in zelenjave) in prata.
Primorska je poznana po preprostih in lahkih jedeh, ki pa so zaradi geografske raznolikosti zelo raznovrstne. Ob morju prevladujejo ribe, testenine in morski sadeži, v Istri divjačina, močnate in zelenjavne jedi, v Posočju pa kozje in ovčje meso, jedi s koruzno moko, suho sadje, krompir in mlečni izdelki. Od tod prihajajo jedi, kot so čompe s skuto (kuhan krompir s skuto) in okusni bovški krapki.
